Izpovedni verzi

Sonce zjutraj pljuskne mi v obraz, povsod sva in nikjer ti in jaz.
Hodiva po jeziku ceste do sončne jase in poti so sledi, pa čeprav včasih zgrešijo vse smeri.
In na cvetnem prtu me čakaš kot vrt dišeči.
V tem raju, oazi najinih sanj je vse samo za naju, brez rož in brez sveč.
In nenadoma hitra, močna moja roka potaplja prste na tvojih prsih v želji,
da tudi ti želiš ob poljubih, ki so kot rdeči rožnati cvetovi.
In ne reci, kaj naj storim, česa ne smem, ne kaži mi poti, ne prižigaj mi luči!
Le bodi tu, ko bom jokal, ko bom iskal, naj se vidim v tebi!
S teboj se začutim in sam sem le tebi vdan!
In ljubezen naj gre v cvet do roba solza s hlastanjem zraka, ki zamegli oči, razbija okna, trka na vsa vrata srca.
In potem ti bom narisal nasmeh na ustnice, se ti smejal z rožnatimi očali, ko te bom slačil, kot, da si hrana.
Vzel te bom nežno vso vročo in slano, ne bom te pustil nedokončano,saj ljubezen je val nad valovi in ko je več ni, je samo še ostanek sence sončnih dni.
In ne reci mi, da je ta ljubezen le fantazija mojih sanj, iluzija moje pobarvane resnice!
Ljubim te ljuba…

Za komentiranje prispevkov moraš biti prijavljen/a.
Nihče še ni komentiral prispevka.

Statistika
Reg. uporabnikov: 1.113
Št. prispevkov: 24.436